1. tenor, Orači

V moški pevski zbor Markovci sem pristopil jeseni leta 2000 in sicer na kar dolgotrajno prigovarjanje nekaterih starejših pevcev. Če pogledam na leta, ki sem jih preživel v tem društvu, mi ni niti malo žal, da sem se odločil za ta korak. V teh letih smo postali pravi prijatelji in skupaj preživeli  ob  lepi pesmi marsikatero noč. 

Zelo me veseli da kljub generacijsko zelo razgibani strukturi pevcev, med nami ni nobenih nesoglasij in se odlično razumemo. V današnjem tempu življenja si  ljudje moramo poiskati stvari, ki nas sprostijo, ob katerih vsaj za trenutek pozabimo na vse probleme in ena teh stvari je zame prepevanje v pevskem zboru. Nikoli mi ni žal časa, ki ga preživim s kolegi pevci, saj občutek ob lepo zapeti pesmi in druženje odtehta ves čas vaj in odrekanja nekaterim drugim stvarem. 

Prepričan sem, da se ob takem vzdušju in elanu, ki ga je trenutno čutiti v zboru, ni bati, da bi v Markovcih pesem zamrla.

• < Nazaj
• Naprej >