1. Tenor

K moškemu pevskemu zboru Markovci sem pristopil 1983 leta v jeseni. V zboru sem že prepeval od trinajstega leta, tedaj v cerkvenem zboru sv. Marka. Potem sem prepeval pri večih zborih. Petje me je vedno veselilo. 

Prvo, ko prideš v zbor, moraš spoštovati svoje starejše sopevce in se truditi, da nekaj narediš za zbor, seveda pevsko, kolikor ti je pač dano. V zboru je vedno veliko napora in tudi veliko veselja.

Dogodkov je bilo veliko, seveda tudi žalostnih trenutkov, ko so odhajali pevci in zborovodja. Ko sem prišel v zbor, je bila predsednica zbora gospa Karolina Pičerko. Bila je enkratna, ki je znala pevce zelo spodbujati k vztrajnosti. Mislim, da pevec mora peti in se razdajati tudi za druge ljudi in biti ponosen na svoj domači zbor. Že sama pesem govori: »Najlepše je, če kdo osreči drugega srce!«.

• < Nazaj
• Naprej >