Veliki koncert markovskih pevcev

28 April 2013

VIR: VEČER - 30.3.2013

20130330-vecer

Ne le pesem, druži jih prijateljstvo

28 April 2013

VIR: VEČER - 19.4.2013

20130419-vecer

Datum: 19.4.2013 - Stran: PODRAVJE  

 

Smo se kar povabili

Ne le pesem, druži jih prijateljstvo

Moški pevski zbor Alojza Štrafele Markovci je to pomlad praznoval 45 let neprekinjenega delovanja. Kdor se z njimi sreča, bo zagotovo "zažvrgolel kak ftiček"

Moški pevski zbor Markovci prepeva že 45 let.

Bilo je pred kakimi dvajsetimi leti in več, Haloze so bile odete v jesensko meglo, na Švabovem pa glasno kot že dolgo ne, saj so se tamkaj na jesenskem srečanju zbrali pevci Moškega pevskega zbora Alojz Štrafela iz Markovcev. Prepevali so, da bi se vsem, ki bi jih slišali, milo storilo, a tisti večer je bil namenjen njim samim in le Miciko iz ene od sosednjih bregač je prineslo tja gor, da je sedla na klop ob peči in jim prisluhnila. "Tistim pubecom, ki so žvrgoleli kak ftičeki," kot je porekla ženica v slovo. Takih pojočih srečanj, včasih tudi glasnih, da se je vsa vas pri Komendi sredi noči zbudila in stopila na ulico gledat, kdo neki tam poje, je bilo še veliko, in markovski pevci se jih po 45 letih skupnega delovanja še kako radi spomnijo. Kot pevskih taborov v Šentvidu pri Stični, kjer so se rojevala nova prijateljstva in so skupaj z njimi zapele tudi njihove žene in dekleta.

Ne samo pesmi glas, možakarje, zdaj si za šalo rečejo kar sivi panterji, je vselej povezovalo tudi prijateljstvo, druženje v dobrem in hudem, kajti življenje prinaša s sabo najrazličnejše zgodbe in tem se tudi pevci niso mogli izogniti. "Tačas nas v pevskem zboru poje nekaj nad trideset, mnogi že desetletja, veseli pa smo, ker se nam vsako leto pridruži še kak mlad fant in se nam tako za prihodnost našega zbora ni bati. Smo pa veseli vsakega, ki se odloči za sodelovanje z nami," pravi Franc Visenjak, zdajšnji predsednik zbora, ki ga je slišati na vseh občinskih prireditvah v Markovcih in tudi v vseh sosednjih krajih pa na medobčinskih revijah in najrazličnejših pevskih nastopih. Tradicionalni spomladanski koncert vselej popestrijo z gostovanjem kakega zbora, orkestra ali glasbene skupine iz bližnjih in daljnih krajev, in potem druženju pozno v noč, ki se največkrat prevesi v zgodnje jutro, ni videti konca. "Občina Markovci, nekdaj še krajevna skupnost, podpira našo dejavnost, ljudje nam radi prisluhnejo in se družijo z nami, to pa je tudi tisto najlepše, kar lahko pričakujemo od naših poslušalcev. Domači ljudje znajo biti ostri kritiki kakega nastopa, a mi jih s svoji petjem vselej prepričamo in naša koncertna druženja se običajno kar prehitro iztečejo," pravijo markovski pevci, ki jih zadnjih petnajst let v umetniške pevskozborovske vode smelo vodi zborovodja Srečko Zavec.

Prvih devet let je zbor vodil Štefan Vugrinec, učitelj na domači osnovni šoli, ki jim še vedno rad prisluhne in z njimi tudi zapoje. Učiteljevo delo je kot zborovodja nadaljeval Janez Bezjak, ki je s svojim delom zaznamoval skoraj dvajset let moškega zborovskega delovanja v Markovcih, starejši pa se še spomnijo, da so v Markovcih in okoliških vaseh že od nekdaj radi prepevali, in to še v časih, ko zbora tam sploh ni bilo, a je za kulturno življenje v kraju skrbel Ciril Kafol, navdušeni pevec in zborovodja, nekaj časa tudi šolski ravnatelj v vaški šoli. "Za nami je toliko pevskih nastopov in gostovanj, da se jih že kar težko spomnimo, a vsak od naših pevcev bi imel kaj povedati o naših pevskih dogodivščinah. Nam preprosto nikdar ni dolgčas, lepo se imajo tudi tisti, ki se povsem naključno znajdejo v naši družbi. Mi se preprosto spogledamo, ujamemo pravi trenutek in zapojemo razpoloženju primerno pesem. Včasih je to kaj pomladno razigranega, spet drugič kakšna malce nostalgična, tudi žalostna pesem, ki seže do srca," pravijo pevci, ki so na zadnjem nastopu s ponosom zaploskali tudi svojemu najmlajšemu pevcu in solistu Aljažu Štumpfu. "Od nekdaj vemo, da na mladih svet stoji, in zato še kako negujemo medgeneracijsko sožitje. V zboru tako prepevajo tudi po tri generacije pevcev iz ene družine. Kaj je lepšega kot videti mladega pevca ob očetu in dedku," so s svojim pevskim delovanjem upravičeno zadovoljni markovski pevci.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Kmetčeva pesem odmeva že pet desetletij

06 Maj 2014

VIR: ŠTAJERSKI TEDNIK - 6.5.2014

Datum: 6.5.2014 - Stran: 15 KULTURA  

Popoldan z valčki in polkami Toneta Kmetca

avtorica: Mojca Zemljarič

Prva občinska revija pevskih zborov in godbenikov

02 Junij 2014

VIR: List iz Markovcev (2. junij 2014)

201406-markovski-list-prva-revija

Kmetčeve skladbe nas spremljajo že pet desetletij

02 Junij 2014

VIR: List iz Markovcev (2. junij 2014)

201406-markovski-list-kmetceve-skladbe

Prireditev v spomin domačina Toneta Kmetca

Kmetčeve skladbe nas spremljajo že pet desetletij

V organizaciji Kulturnega društva »Alojz Štrafela« Markovci smo pripravili spominski popoldan v spomin domačina Toneta Kmetca.

Tone Kmetec je bil rojen 5. junija 1932, v kmečki družini v Strmcu v Halozah. S harmoniko se je srečal že v rosni mladosti, prvo pa so mu kupili, ko je bil star 14 let. Doma je pridno treniral in svoj meh je rad večkrat raztegnil - najprej na kakšni hišni zabavi, pozneje pa tudi po gostijah. Družino si je ustvaril skupaj z Marijo rojeno Vajda v Bukovcih 172.

V torek, 4. oktobra 2011, opoldan je v ptujski bolnišnici v 80. letu umrl.

Tone Kmetec je s svojim narodno - zabavnim ansamblom razveseljeval ljubitelje domače glasbe polnih štirideset let. Ansambel Toneta Kmetca je bil ustanovljen daljnega leta 1964 in je najprej deloval kot ansambel radia Ptuj, pozneje pa povsem samostojno, vse do leta 1991. Sprva sta v njem pela Marija Matjašič in Miro Makoter. Kmalu je prišla k ansamblu Marija Vajda Kmetec in nadaljevala v duetu z Mirom Makoterjem. Hitro so bila na vrsti tudi prva snemanja.

Ansambel je sodeloval z vokalnim kvartetom Ormoški fantje, v katerem je pel tudi Ivan Švajgl. Prav on je leta 1976 zamenjal Mira Makoterja in v ansamblu pel do leta 1981. Kmalu zatem se je ansambel dvakrat odpravil na gostovanje k slovenskim izseljencem in njihovim potomcem po Kanadi in ZDA. Razveseljeval je tudi poslušalce po Avstriji in Nemčiji. V poznih devetdesetih letih je prenehal nastopati.

Ostali so radijski in televizijski posnetki, ki ne bodo šli nikdar v pozabo. Ansambel Toneta Kmetca je posnel glasbo za več kot trideset kaset in plošč različnih velikosti, na njih pa je zbran niz nepozabnih skladb, ki so se za vekomaj vtisnile v srca ljubiteljev domače glasbe: Mamica je kakor zarja, Marjana, Ljubica, lahko noč, Po štajerski deželi, Ko so fantje proti vasi šli, Bleda luna, Stara domačija, Padajo snežinke bele, Jaz sem pa cigan baron, Ko dan se zaznava, Mami, oj mami in številne druge.

Ponosni smo, da je bil Tone občan naše občine. Prav je bilo, da smo se mu priklonili s spominsko prireditvijo in posthumnim občinskim priznanjem. Prireditev, ki smo jo pripravili na velikonočni ponedeljek (21.4.2014), je do zadnjega mesta napolnila veliko športno dvorano v Markovcih. Število obiskovalcev je presedlo 1.500 ljudi. Spominski koncert je bil nabit s čustvi in lepimi spomini na minula leta glasbenega ustvarjanja Toneta. Poleg tega, da je bil Tone velik prijatelj našega zbora je povezovalni člen z našim društvom tudi prehitro preminuli Janez Bezjak, ki je bil 19 let zborovodja Moškega pevskega zbora Markovci in dolga leta klarinetist v Tonetovem ansamblu. Vesel sem, da sem pri ideji in sami organizaciji prireditve našel ogromno podpore pri članih našega društva. Ogromno dela je bilo opravljenega, ogromno stvari je bilo odlično izpeljanih, nekaj bi jih lahko naredili še boljše. Prepričan sem, da smo izpolnili, če ne celo presegli, pričakovanja obiskovalcev. Zadovoljni poslušalci so pa bili naš cilj. Po sami prireditvi smo prejeli ogromno pohval in vemo, da se bo o tej prireditvi še nekaj časa govorilo.

Velik pečat prireditve je pustil Boris Kopitar, dolgoletni Tonetov prijatelj, ki je prireditev povezoval. Kljub temu, da je vajen vodenja velikih projektov, ga je na samem začetku presenetila množica ljudi v dvorani. Pri pripravi veznega besedila, voditelj ni želel nobene podrobnosti prepustiti naključju.

Koncert smo pričeli člani MoPZ Markovci, ki smo skupaj z voditeljem odpeli Bledo luno. Nadaljevali smo s priredbo Kmetčeve Mami oj mami. Priredbo te in Stare domačije je posebej za naš zbor napisala gospa Nataša Petek, odlična mlada glasbenica in profesorica glasbe iz Lenarta.

V nadaljevanju popoldneva so se predstavili številni glasbeni izvajalci. Vsak izmed njih je zaigral po eno Kmetčevo in eno svojo skladbo. Na odru velike večnamenske dvorane so se poleg Borisa Kopitarja in gostiteljev in organizatorjev prireditve (MoPZ Markovci) zvrstili še Ansambel Roka Žlindre, Štajerci, Pomladni zvoki, Ansambel Ekart, gospod Ivan Švajgl, Ansambel bratov Gašrerič in skupaj z Ansamblom Šok kvintet smo zapeli tudi Orači iz Markovcev, sekcija KD "Alojz Štrafela" Markovci. Pod odrom so ob melodijah zaplesali člani folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci.

Vrhunec prireditve je bil trenutek, ko smo člani na oder povabili vse nekdanje člane ansambla. Zahvale sta podelila predsednik društva Franc Visenjak in podpredsednik Marko Kunčnik. Prejemniki priznanj so bili Franc Pliberšek, Hinko Dasko, Rudi Mohorko, Jože Zidanšek, Ivan Švajgl, Roman Zavec, Feliks Polanec, Milan Hrovat, Vlado Markovič, Marija Mlinarič Matjašič, Franc Majcen, Stanko Murko, Marija Mohorko, Rudi Kolarič, Matija Miško, Franc Plohl in Marija Kmetec. Tudi vsi nekdanji člani zasedbe so bili izjemo zadovoljni, saj so se prvič zbrali v tako številčni zasedbi. Članom kulturnega društva »Alojz Štrafela« Markovci je gospod Franc Pliberšek, v imenu vseh nekdanjih članov ansambla Toneta Kmetca, v spomin in zahvalo na izpeljano prireditev podarili velik okvir s kolažem fotografij. Okvir je že na steni začasnih prostorov našega društva in bo mogoče kdaj visela  tudi na steni lastnih prostorov.

Na tem mestu bi se rad v imenu celotnega društva zahvalil gospe Mariji Kmetec za pomoč in podporo pri nastajanju prireditve. Velika zahvala gre vsem nekdanjim članom ansambla Toneta Kmetca, da ste se odzvali na povabilo in ste prišli na prireditev.

Zahvaljujemo se OŠ Markovci, gospodu ravnatelju Ivanu Štrafeli, za neizmeren posluh pri naših željah, Županu gospodu Milanu Gabrovcu in svetnikom občinskega sveta Občine Markovci za izglasovan predlog prejemnika občinskega priznanja, gospodu Borisu Kopitarju za profesionalen odnos pri pripravi njegovega dela. Zahvaljujemo se vsem ansamblom, ki ste brezplačno sodelovali na prireditvi. Zahvaljujemo se Folklornemu društvu za odplesane plese in pomoč pri podelitvi priznanj in zahval nastopajočim. Zahvaljujemo se gospodu Branku Veseliču (SIP TV) za organizacijo ozvočenja, projekcije, osvetlitve in snemanja prireditve. Zahvaljujemo se KD Bukovci in PGD Bukovci za izposojo stolov, PGD Markovci za opravljeno požarno stražo v dvorani. Zahvaljujemo se tudi družbi Radio Tednik Ptuj za medijsko podporo prireditve. Zahvaljujemo se podjetju Revital iz Kidričevega za aranžiranje prireditvenega prostora. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri prireditvi in ste kljub prazničnim dnem bili pripravljeni pomagati. 

Še enkrat bi se osebno rad zahvalil Upravnemu odboru s predsednikom Francem Visenjakom na čelu in vsem članom našega društva za podporo in pomoč pri izpeljavi prireditve. V imenu društva, se zahvaljujem zborovodju Srečku Zavcu in nenazadnje tudi našim družinskim članom, ker so pripravljeni podpirati naše dejavnosti.

Spet smo dokazali, da zmoremo in znamo organizirati največje občinske prireditve, čeprav to pri deležu, ki ga dobimo iz občinske strani, pri sofinanciranju Kulturnih programov, sploh ni vidno. Občane in obiskovalce omenjene prireditve pa vprašujemo ali menijo, da je borih nekaj več kot 1.400 € za tekoče celoletno delovanje našega društva dovolj?

Makedonija nas je navdušila

02 Junij 2014

VIR: List iz Markovcev (2. junij 2014)

201406-markovski-list-makedonija-nas-je-navdusilaMakedonija nas je napolnila z odličnimi vtisi

Člani KD "Alojz Štrafela" smo v razširjeni ekipi spoznali in okusili deželo gostoljubnih ljudi, deželo odlične hrane in vina, deželo kjer večno sonce sije - Makedonijo.

V dnevih od 9. do 12. maja nas je kar 54 odpotovalo proti Makedoniji. Ni nas bilo malo, ki smo se prvič srečali s to deželo in ni jih bilo malo, ki so podoživeli in obudili spomine na nekdanje trenutke. Na pot smo se odpravili 9. maja zgodaj zjutraj, a ne proti Hrvaški strani, temveč proti Italiji. Proti Skopju nas je čakal let iz italijanskega letališča Trevisso. Ozko razmišljanje slovenskega letalskega prevoznika je krivo, da smo leteli z madžarskim nizkocenovnikom iz italijanskega letališča. Izkazalo se je, da je potovanje z letalom brez prtljage daleč najbolj ugoden način potovanja. To pa je že zgodba za kak drug članek. Med našim potovanjem proti letališču, pa se je naša prtljaga varno zibala v belem kombiju, ki se je na pot odpravil že prejšnji dan.

Napetost pred vzletom se je stopnjevala, saj so bili med nami tudi člani, ki so prvič leteli z letalom, a je ta kmalu po vzletu popustila, ko se je verjetno kot posledica adrenalina po letalu razširilo petje naših članov. Nepozabni trenutki in pogledi zadovoljnih sopotnikov, ki so navdušeno ploskali po vsaki odpeti pesmi.

Po pristanku na letališču Aleksandra Velikega v Skopju so nas pričakali predsednik društva Franc Visenjak (ki je bil sopotnik v belem kombiju) in gospod Goran Pinza, Slovenec iz Bitole, turistični vodič,  človek, s katerim sva v celoti skupaj organizirala gostovanje. Goranova mati je Slovenka in tako sta oba člana Slovenskega društva Triglav iz Bitole. Na pot proti Makedoniji smo se odpravili na povabilo predsednice omenjenega društva gospe Tanje Franc.

Odločitev, da se sekcija Moški pevski zbor, kulturnega društva "Alojz Štrafela" Markovci odpravi na gostovanje v Makedonijo se je v društvu tlela že nekaj let. Ugotavljamo, da so za gostovanja še vedno najboljši kraji južno od nas, pa naj bo to že Hrvaško Zagorje, Sarajevo ali Dalmacija. Vedno smo bili pozitivno presenečeni nad toplim sprejemom, nad gostoljubjem in nenazadnje tudi nad kulinariko. Zdaj, ko je tudi Makedonija za nami, lahko te ugotovitve le še potrdimo.

O Makedoniji, sem pred obiskom vedel bolj malo. Verjetno podobno kot mnogi drugi člani. Da je tam doli več sonca in je topleje, v poletnih mesecih celo zelo vroče. Da je ta dežela, v očeh ljubitelja narave, precej lepa, drugačna in posebna. Vedel sem tudi, da imajo zelenjavo in sadje izvrstnega okusa, ki ni obremenjeno s kemijo ali žlahtnjenjem. Pa tudi to, da je država vpeta med politične zgodbe Grkov, Bolgarov, Albancev in Srbov, ko ji eni ne pustijo imena, drugi države, tretji pa ji povzročajo težave pri državotvornosti in podobno. A pustimo politiko ob strani. Makedonci imajo ogromno zelenjave, sadja, tobaka in grozdja iz katerega v zadnjih letih pridelujejo vina odlične kakovosti.

Najprej smo si ogledali prestolnico. Skopje je glavno in največje mesto v Makedoniji ter tudi politično, upravno, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in znanstveno središče s približno tretjino vsega prebivalstva v Makedoniji. Nahaja se na strateško važnem predelu Balkanskega polotoka ob glavni balkanski poti, ki zahodno Evropo preko Beograda povezuje z Grčijo. Mesto je strnjeno v ozki dolini reke Vardar, ki jo zapirata vrhova Skopska Crna Gora na severu in Vodno na jugu. Gre za mesto, ki je vedno v zgodovini nosilo pomembno vlogo. Pred enainpetdesetimi leti (26. julija 1963) ga je prizadel katastrofalen potres, ki je porušil skoraj tri četrtine mesta. Umrlo je 1.070 ljudi, več kot 2.900 pa je bilo ranjenih. Danes vlagajo enormna sredstva in gradijo ogromne spomenike. Na osrednjem trgu se danes dvigata Filip in Aleksander Veliki na konju Bukefalu. V načrtu imajo tudi 30 m visok kip Agnes Gondza Bojadziu. Ene največjih osebnosti na svetu, ki se je rodila v Skopju in tu živela do 18. leta, znane kot mati Tereza, sestra misijonark ljubezni, reda, ki ga je sama ustanovila.

Po odlični tradicionalni večerji smo se odpravili na dve uri in pol dolgo pot z avtobusom proti Bitoli, kjer smo se namestili v treh manjših hotelih. Navdušeni po prvih vtisih in precej utrujeni smo hitro zaspali.

V soboto, smo si takoj po zajtrku ogledali mesto Bitolo. Popoldne smo imeli vajo in zvečer koncert v dvorani Kulturnega doma Bitola. Na koncertu je bil prisoten gospod Mihajlo Mojsov, častni generalni konzul Republike Slovenije v Bitoli. Nastopili smo predvsem za člane Slovenskega društva Triglav, poslušat pa so nas prišli tudi tisti, ki so nas slišali na letalu. Po izmenjavi daril na koncu koncerta, se je v občinskem imenu zahvalil tudi župan občine Markovci, gospod Milan Gabrovec.

V nedeljo smo se odpravili proti jugozahodu Makedonije – proti Ohridu. Da smo bili dobrodošli povsod, smo čutili na vsakem koraku. Ljudje so iskali stik, možnost za pogovor. Še vedno je prisoten jugoslovanski duh. V ponedeljek zjutraj smo se odpravili proti Skopju, kjer nas je čakala še ena obveznost. Povabljeni smo bili na sedež izpostave Perutnine Ptuj Makedonija v Skopju. Na sprejemu je bil prisoten tudi njegova ekselenca gospod Branko Rakovec. Po krajšem kulturnem programu, odlični pogostitvi smo se odpravili proti letališču. Čakal nas je le let proti Italiji in vožnja z avtobusom proti Markovcem. Beli Kombi, s katerim sta gospod Danilo Toplek in predsednik Franc Visenjak peljala našo prtljago tudi nazaj iz Makedonije in avtobus, smo se ob prihodu v Markovce srečali pred občinsko zgradbo. To je bilo smeha.

Prevzeti organizacijo omenjenega gostovanja ni mačji kašelj. Poskrbeti, da bo vse teklo kot mora za 54 ljudi je terjalo kar nekaj napora. Brez lokalnega vodiča Gorana Pinze, v štirih dneh zagotovo ne bi spoznali toliko Makedonije. Uspelo nama je. Verjamem, da nam bo izlet ostal v lepem spominu. Vrnili smo se polni odličnih vtisov. Makedonija je izjemno lepa, še lepša pa je, če jo doživiš v odlični družbi in mi smo jo! Dodali smo še en lep kamen v čudovit mozaik našega društva, ki mu pravimo prijateljstvo. Pravo prijateljstvo se ne skrha, če iz mozaika izpade kak del, ampak se mora še tesneje povezati. Mozaikov ne gradimo le danes za danes, ampak za jutri in jutri je že jutri.

Aleš Milošič

FOTOGRAFIJA: Člani društva smo si ogledali antično mesto Heraklea (avtor: Goran Pinza)

 

 

Prvič z novim dirigentom

25 April 2015

VIR: Štajerski tednik - 21. april 2015

20150421-tednik

Po koncertu Moškega pevskega zbora Markovci

02 Maj 2015

VIR: List iz Markovcev (Leto 16, številka 2, maj 2015)

201505-list-iz-markovcev-maj-po-koncertu

Po koncertu moškega pevskega zbora Markovci

Moški pevski zbor Markovci, sekcija Kulturnega društva "Alojz Štrafela" smo v mesecu aprilu nastopili po daljšem premoru. Premor ni bil namenjen pevski pavzi, ampak vajam. 

Zbor je do začetka letošnje sezone zelo uspešno vodil Srečko Zavec. Zelo smo hvaležni in ponosni na skupnih 19 let. Naših trenutkov, ki so prerasli v čudovite spomine nam ne more nobeden ukrasti ali skriti, in to je dobro, saj se jih zelo radi spominjamo. Zavedamo se, da so tudi današnji rezultati plod trdega In dobrega dela v preteklosti.

Zagotovo ni novica, da je v lanskem septembru zbor prevzel 31 - letni Uroš Sagadin iz Hajdine, ki z glasbo živi že 20 let. Organist v cerkvi je postal že pri svojih dvanajstih letih, kot zborovodja pa se je preizkusil že pred polnoletnostjo. Za sabo ima nekaj let dela z moškim kvartetom, deset let je zborovodja cerkvenega mešanega pevskega zbora, pet let ženske vokalne skupine in tri leta deluje kot pevec v priložnostnem kvartetu študentov, za sabo ima tudi osem let solopetja na Konservatoriju v Mariboru.

Izziv v Markovcih je sprejel s tehtnim premislekom, saj se je zavedal, da prevzema zbor z dolgoletnimi izkušnjami in tradicijo. Po pregledu našega  dosedanjega dela smo skupaj začrtali smernice in določili cilje. 

Skoraj osem mesecev trdega dela je bilo potrebno, da smo se v aprilu predstavili s povsem prenovljenim repertoarjem. Premierni nastop ali prvo generalko smo imeli v soboto 11. aprila, v Refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Sodelovali smo na zaključni prireditvi Vino Ptuj 2015, ki jo tradicionalno pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Šlo je že za tradicionalno 25. ocenjevanje vin in podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom.  

Zadovoljni s prikazanim smo se na naslednji nastop, ali drugo generalko pred našim koncertom, odpravili že naslednji dan, ko smo nastopili na 2. Reviji pevskih skupin in godbe na pihala občine Markovci. Prireditev se je, v organizaciji domačega Kulturnega društva, odvijala v večnamenski dvorani v Bukovcih. Odlično organizirano prireditev je zmotila le slabša akustika v dvorani.

Mogoče je tu pravo mesto, da opozorimo vse odgovorne, da kljub zelo kulturno - bogatemu področju in številnim prireditvenim dvoranam, v celotni občini ne premoremo prostora, ki bi ga lahko imenovali "kulturni dom", ki bi pevce optimalno zadovoljeval z akustiko.

V soboto, 18. aprila, smo v veliki dvorani v Markovcih imeli zelo odmeven tradicionalen spomladanski koncert s gosti, kjer smo pokazali trud celoletnega dela. Predstavili smo se z žanrsko raznolikim in pestrim glasbenim programom, ki ima svežino in mladostno zagnanost. Le ta predstavlja velik izziv za pevce. Ponosni smo, da smo petju pri dveh pesmih dodali tudi odrski nastop. Gre za skladbi mlajše slovenske skladateljice Tadeje Vulc: Nastop in Repna juha za 4 osebe.

Po odmevih ocenjujemo, da smo z izborom programa in izvedbo izpolnili in celo presegli pričakovanja slehernega poslušalca na koncertu. Koncert sta vodila učenca OŠ Markovci Tamara in Niko. Skupaj z mentorico Dorotejo Kostanjevec so svoje delo odlično opravili. Voditelja sta bila prava svetla točka prireditve.

Sprva  smo razmišljali, da bi koncert izvedli v stari šolski telovadnici, a smo se po izkazanem  interesu odločili, da prireditev izpeljemo v 2/3 velike večnamenske dvorane. Izkazalo se je, da je odločitev bila pravilna.

Gostje koncerta so bili mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža v Italiji, ki neprekinjeno deluje že od konca druge svetovne vojne. Prikazali so odličen program in sproščeno izvedbo in dokazali, da gre za zelo kvalitetno pevsko skupino, ki je na tekmovanju primorskih pevskih zborov že večkrat dosegel bronasto in srebrno priznanje.  Zbor je že gostoval širom po Italiji in tudi v Rusiji. Izdali so že tudi zgoščenko: Naše stezice. V letošnji sezoni se zbor pripravlja na različna tekmovanja v jeseni. Z delnim programom, se je zbor predstavil tudi na našem koncertu. 

Po koncertu, na pogostitvi, so se med obema društvoma v sproščenem vzdušju spletle prijateljske vezi. Nas so že povabili na njihovo prireditev, ki jo pripravljajo v mesecu septembru.

Radi bi se zahvalili županu Milanu Gabrovcu za izrečene pohvalne besede in podporo pri izvedbi koncerta in kolektivu OŠ Markovci, z ravnateljem Ivanom Štrafelom na čelu, za vso opravljeno pomoč in podporo pri pripravi dvorane in drugih šolskih prostorov.

Ne smemo pozabiti na pomoč ekipama Megasound in SipTV, ki nam stojijo ob strani pri naših idejah in projektih. Z njimi ni nič nemogoče. 

Pevci smo iz odra stopili zelo zadovoljni. Veliko so nam in nam pomenijo čestitke in navdušeni obrazi naših poslušalcev. To je neprecenljiva energija, ki jo pozna vsak, ki je kadarkoli bil zadovoljen s svojim nastopom. 

Veseli smo, da smo opozorili na prostorske zagate našega društva. Večkrat smo omenili, da smo društvo, ki dobiva priznanja, pohvale in zahvale, a žal nimamo stene, kamor bi te spomine lahko obesili. Na koncertu nam je župan ne samo obljubil, ampak celo zagotovil društvene prostore do društvenega Abrahama, ki ga bomo praznovali v letu 2018. Držimo ga za besedo.

Največji projekt v tej sezoni je za nami. Čaka nas še nastop na območni reviji pevskih zborov in že zdaj bi vas radi povabili na občinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki jo na predvečer praznika organizira naše društvo. Nato pa bomo skupaj čakali naslednjo sezono. Načrti za to pa že nastajajo.

Člani zbora z zborovodjem zelo uspešno preskakujemo polena, ki se včasih načrtno in še večkrat nenačrtno znajdejo na naši poti. To preskakovanje ovir nas le še bolj združuje in bogati.  

avtor: Aleš Milošič

Koncert pevskih zborov in godbenikov naše občine

20 Maj 2015

VIR: List iz Markovcev (Leto 16, številka 2, maj 2015)

201505-list-iz-markovcev-maj-koncert-pevskih-zborov

Podelili odličja na Vino Ptuj 2015

25 Maj 2015

VIR: Ptujčan (25.5.2015, leto XXI, številka 5)

201505-ptujcan-podelili-odlicja

Naš pogled

03 Julij 2015

VIR: List iz Markovcev (Leto 16, številka 3, julij 2015)

20150703-list-iz-markovcev-nas-pogled

V sredo, 24. junija, je v poročni dvorani Občine Markovci potekala proslava ob dnevu državnosti. Proslavo smo na svojstven način pripravili člani KD Alojz Štrafela Markovci. Z domiselnim programom smo dokazali, da nimamo le pevske žilice ampak smo sposobni organizirati še kaj drugega kot letni koncert. Idejni »oče« in voditelj proslave, ki smo jo naslovili »Naš pogled«, je bil Aleš Milošič. Žal se je proslave udeležila le peščica obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil župan Občine Markovci, gospod Milan Gabrovec. 

Ob zapetih pesmih z domovinsko vsebino, ki so jih zapeli pevci MoPZ Markovci pod vodstvom zborovodje Uroša Sagadina, so z izbranimi besedami svoj pogled na domovino predstavili trije naši člani, predstavnik najstarejše (Jože Cigula), srednje (Gregor Bezjak) in najmlajše generacije (Jaka Horvat).

Predstavnik najstarejše generacije se je v svojem nagovoru spominjal, kako so pevci MoPZ Markovci skozi vso zgodovino naše samostojne države kljub vsem dogodkom, prijetnim in tudi neprijetnim ostali zvesti domači, slovenski pesmi. Naš član, Gregor Bezjak, se je vrnil v leto 1991 in se kot 12-letni deček spominjal občutkov ob dnevu osamosvojitve. Naš najmlajši član, Jaka Horvat, je poudaril, da kljub nepoznavanju občutkov iz leta 1991, kako je bilo boriti se za samostojnost, verjame in zaupa naši domovini.

Osrednji del proslave je zaznamoval dialog med gospodom Francom Visenjakom in gospo Branko Bezeljak. Omenjena gostja nam je z nekaj zanimivimi anekdotami  zaupala, kako so organizirali prvo proslavo ob dnevu državnosti na Ptuju, na kateri so kot edini pevski zbor s področja takratne občine Ptuj nastopili pevci MoPZ Markovci.

Pevci smo s proslavo ob dnevu državnosti zaključili dolgo in uspešno pevsko sezono. Pred nami so počitnice, ki pa ne bodo trajale dolgo, nova pevska sezona se bo začela že v prvem tednu meseca septembra, saj nas že 5. septembra čaka nastop v Italiji pri slovenskih zamejcih v Saležu pri Trstu.

Marko Kunčnik

 

Close Panel

Login

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?

EU Cookie Directive Module Information