IZUD „Alojza Štrafela" v Markovcih je podal obračun svojega dela
VIR: PTUJSKI TEDNIK - Letnik 6 - Številka 9
21. t. m. je bil v Markovcih občni zbor IZUD. Društveni odbor je članstvu prikazal potek svojega lanskoletnega dela za kultumi dvig domače vasi. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da ima društvo 162 članov. Najaktivnejša je bila dramska sekcija, ki je uprizorila tekoan leta tri dobro naštudirana kvalitetna dramska dela ter z njim gostoval tudi drugod. Poleg tega je uprizorila še nekaj veselih enodejank za razvedrilo in zabavo. Odbor je tekom preteklega leta oskrbel najnujnejša popravila odra, uredil zunanje lice prosvetne dvorane ter nabavil klopi, V okviru društva obstajajo tri ljudske knjižnice, od katerih najbolj uspešno deluje borovska. Knjižničarji so poročali, da imajo vse premalo knjig da bi mogli zadovoljiti razvedrila in izobrazbe željne člane.
Novo izvoljeni odbor čakajo v tekočem letu velike naloge Predvsem bo treba agilno sodelovati pri do.graditvi in ureditvi nove prosvetne dvorane v za' družnem domu Dalje bo treba na novo zbrati pevce ter poklicati v življenje pevski /bor, ki je pred leti utihnil Tudi šahovska sekcija bo pričela z delom Svoje delo bodo povezali z delom TVD »Partizan« in tako z združenimi nanori telesno, kulturno in ideo'oško oblikovali naš rod.
V Markovcih imamo tečaj Rdečega križa za žensko kmečko mladino, v katerem delo dobro napreduje Deklet? obisku jejo tečaj nad 90-odstotno
Istočasno ie tudi tečaj kmetijsko gospodinjske šnle. v terem predavaio splošno izobraževalne predmete učitelji žole, gospodarske predmete pri razni strokovniaki. Veliko te zanitna nje mladmk za triteden.ski kuharski tečaj.
Lojze Štrafela - tudi talec septembra 1941
VIR: TEDNIK - Letnik 17 - Številka 35
LOJZE ŠTRAFELA — TUDI TALEC SEPTEMBRA 1941
Dne 23. septembra 1941 je okupator znova ustrelil v Mariboru dgset talcev. Med njimi je padel enaindvajsetietni Alojz Štrafela iz Markovec, zaposlen v trgovini Vuga v Ptuju. Ognjem smo v našem listu že večkrat kaj napisali, danes pa ga omenja partizanski koledar.
Lojze je bil sin železniškega vlakovodje, ki se je kot pokoje-nec naselil z družino, ženo in tremi otroki v domačerr. kraju Mar-kovcih na Ptujskem polju. Vsa -družina je bila nacionalno zelo zavedna. Lojze je bil član Sokola; v trgovini vuga pa je manj vplival s svojim političnim prepričanjem komunist Mirko Koželj. Lojzeta vidimo 7. aprila 1941 med prostovoljci jugoslovanske vojske. Žalosten in razočaran nad hitro kapitulacijo jugoslovanske I vojske, se je vrnil domov in se zaposlil spet v trgovini tov. Vu-gove v Ptuju, kjer je delal v skladišču. Izučen pa je bu Lojze pravzaprav za ključavničarja. Po vrnitvi iz vojske je Lojze zbiral orožje za boj proti okupatorju. Puške in mitraljez je ob razpadu Jugoslavije baje zakopal pri sokolskem domu v Markov-cih. Ze 23. maja 1941 so ga aretirali gestapovci. Iz ptujskih zaporov so ga odpeljali na Bori. Povsod so ga strahotno pretepali. Toda njegova velika ljubezen do domovine je vse premagala, pred okupatorjem n: klenil nikoli, vedno mu je kazal prezir in svoj ponos, dokler niso .streli na dvorišču mariborskih zaporov prekinili njegovo življenje. Ime šole v Markovcih pa bo vedno spominjalo nanj in na njegovega mlajšega brata, ki sta pogumno padla za domoroo, Lojze 1941, Stanko pa 1944.
